Popularna glasba je postala "temnejša in bolj stresna"

Razprava o tem, ali je današnja popularna glasba boljša ali slabša od uspešnic iz preteklosti, je večinoma stvar okusa.

A ne glede na to, kakšno je vaše mnenje, eno dejstvo ostaja jasno: pop glasba je danes objektivno bolj temačna in stresna kot kdaj koli prej, piše portal Popular Science.

Prepričljive statistične podatke, ki govorijo o tem, so predstavili psihologi z univerze na Dunaju v nedavno objavljeni študiji v reviji Scientific Reports.

V besedilih je vedno več negativnosti in stresa

Raziskovalna skupina je zbrala vse tedenske lestvice Billboard Hot 100 med letoma 1973 in 2023 ter analizirala besedila 20.186 pesmi.

Ta besedila so nato vnesli v prilagojen algoritem, ki je pesmi ocenil glede na pozitivna ali negativna čustva.

Kot so predvidevali, so raziskovalci zaznali "občutno povečanje jezika, povezanega s stresom in negativnostjo" v zadnjih petdesetih letih.

Ugotovili so, da se je od sedemdesetih let preteklega stoletja količina negativnih in stresnih besed v popularnih pesmih stalno povečevala.

Pesmi so vse manj pogosto vključevale pozitivno obarvane izraze - na primer "love" (ljubezen), "happy" (srečen), "together" (skupaj), vedno več pa negativno obarvanih – "tears" (solze), "lonely" (osamljen/a), "broken" (zlomljen/a), "dark" (tema) ...

"Te ugotovitve so skladne z naraščajočimi stopnjami depresije, anksioznosti in stresa ter odražajo podobne trende naraščajoče negativne naravnanosti v novičarskih medijih in leposlovnih knjigah," so zapisali raziskovalci.

Revnejši besednjak in manj kompleksna besedila

Poleg tega se zdi, da so besedila uspešnic (vsaj v Združenih državah Amerike) z leti postala vse bolj enostavna in besedno "revna".

Tako so popularne pesmi skozi čas imele vse več ponavljajočih se besed ali fraz (npr. "baby", "yeah", "oh", "love you" (ljubim te) kaže na manj raznolika besedišča.

Sodobna besedila so tudi pogosto krajša, manj razvejana in manj opisna.

K temu so še posebej prispevali žanri, kot sta hip-hop in pop, zaradi njihove ritmične strukture, komercialne dostopnosti in formulariziranih refrenov, pišejo raziskovalci.

Upad kompleksnosti besedil pa se ujema tudi "z nedavnim padcem rezultatov na inteligenčnih testih in testih pismenosti in razumevanja šolske snovi (PISA testov)" so še dodali raziskovalci.

Vendar dodajajo tudi, da poenostavljen jezik ni nujno "slab".

"Pogosto omogoča večjo čustveno neposrednost ali lažje petje," so zapisali.

Presenetljivo: krizni dogodki niso prinesli več mračnih pesmi

Opozarjajo pa, da porast stresa, negativnosti in poenostavljenosti besedil ne odraža nujno le duševnega zdravja družbe.

"Lahko je tudi posledica splošnih sprememb v rabi jezika in razvijajočih se družbenih norm", pišejo raziskovalci. "Najverjetneje pa gre za kombinacijo obojega," dodajajo.

Analiza pa je prinesla tudi nekaj nepričakovanih odkritij.

Raziskovalci tako niso zaznali nobene jasne povezave med vse bolj temačno in stresno glasbo ter spremembami v povprečnem dohodku gospodinjstev.

Tudi veliki travmatični družbeni dogodki, kot sta bila 11. september 2001 in pandemija covida-19, niso privedli do še bolj mračnih pesmi.

Nasprotno – ti krizni trenutki so sovpadali z večjim številom pozitivnejših in besedilno bolj zapletenih pop pesmi.

To po mnenju raziskovalcev kaže na to, da so ljudje morda bolj naklonjeni glasbi, ki "ne ustreza trenutnemu razpoloženju v družbi", kar kaže na to, da gre morda za nekakšno strategijo obvladovanja razpoloženja

Vendar pri tem niso želeli trditi, da gre pri tem za vzročno-posledično povezavo. "Morda gre zgolj za naključno časovno sovpadanje," so zapisali.

Ne glede na vsebino ali zapletenost besedil pa raziskovalci menijo, da njihove ugotovitve poudarjajo pomembno vlogo glasbe v družbi – zlasti njeno sposobnost, da poslušalcem pomaga razumeti in prebroditi pogosto zahteven svet.